Cena je odvisna od faze in obsega projekta.
Za informacije v zvezi s ceno projektne dokumentacije pošljite > povpraševanje.

RAD BI GRADIL. KAKO ZAČETI?

Pred ”lopato” je potrebno analizirati obstoječe stanje:

  • ali je parcela zazidljiva?
  • imate pravico graditve na parceli?
  • so določene meje vaše parcele v naravi?
  • je parcela geomehansko stabilna za gradnjo?
  • je na parceli zagotovljena obvezna komunalna oprema?
  • kaj o gradnji na vaši parceli pravijo pravni akti?
  • kateri arhitekturni in urbanistični pogoji zadevajo gradnjo na vaši parceli?
  • katero tehnologijo gradnje naj uporabim? Kaj se splača?

Opravim analizo lokacije nameravane gradnje, analizo veljavnih gradbenih in urbanističnih aktov za vašo parcelo in analizo okvirnih stroškov, ki zadevajo tako gradnjo. Na vsa vaša vprašanja odgovorim skupaj s strokovnimi sodelavci.

IDEJNA ZASNOVA (IZP)
  • izpolnjeni predpisani obrazci in priloge po novem Gradbenem zakonu (GZ)
  • lokacijski prikazi (prikazi objekta na geodetskem načrtu – gabariti, komunalna ureditev, funkcionalnost površin, varstvena območja in pasovi)

V fazi IZP s pogovorom in skozi tedenska srečanja z investitorjem načrtujem objekt, ki je funkcionalen, estetski in po željah investitorja. Z natančno izdelano idejno zasnovo se izognemo morebitnim konstrukcijskim in programskim zapletom v nadaljnih fazah dokumentacije in gradnje objekta.

PROJEKTNA DOKUMENTACIJA ZA PRIDOBITEV MNENJ IN GRADBENEGA DOVOLJENJA (DGD)
  • izpolnjeni predpisani obrazci in priloge po GZ
  • tehnično poročilo
  • pridobljena mnenja strank v postopku (upravljalci komunalne infrastrukture, upravljalci zaščitenih oz. varovanih območij, itd.)
  • lokacijski prikazi (prikazi objekta na geodetskem načrtu – obstoječe stanje, novo stanje: gradbena in ureditvena situacija, prikaz minimalne komunalne oskrbe objekta in priključkov, itd.; merilo 1:250)
  • tehnični prikazi (tlorisi etaž objekta, prerezi, fasade, prostorski prikaz gabaritov objekta, itd.; merilo 1:100)
  • vodenje upravnega postopka do pridobitve gradbenega dovoljenja

Iz idejne zasnove dokumentacijo nadgradim v dokumentacijo DGD, potrebno za pridobitev mnenj mnenjedajalcev in na koncu tudi gradbenega dovoljenja. Postopek in projektna dokumentacija za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja se po novem Gradbenem zakonu se lahko odvija na različne načine:

- odvisno od objekta oziroma posega na objektu: (1) objekt brez/z vplivi na okolje, (2) prizidava ali rekonstrukcija obstoječega objekta, (3) sprememba namembnosti obstoječega objekta, (4) legalizacija obstoječega objekta (bolj podrobno v ”LEGALIZACIJA OBJEKTA”)

- odvisno od načina in hitrosti pridobitve odločbe ali predodločbe za gradbeno dovoljenje: (5) pridobitev gradbenega dovoljenja ”na standarden način”, (6) pridobitev predodločbe za gradbeno dovoljenje (za večje investicije)

LEGALIZACIJA OBJEKTA

za postopek legalizacije objekta, zgrajenega brez popolnega upoštevanja ali celo brez veljavnega gradbenega dovoljenja, je potrebna izdelava dokumentacije, ki se razlikuje glede na okoliščine pri gradnji obstoječega objekta:

  1. legalizacija manjših odstopanj s pridobitvijo uporabnega dovoljenja (redni postopek), kjer se legalizira objekte, neskladne z gradbenim dovoljenjem, vendar z lokacijsko dopustnimi odstopanji in v skladu s prostorskimi akti, veljavnimi v obdobju, ko se je objekt gradil (toleranca 30 cm na osnovne gabarite objekta, imajo izpolnjene bistvene zahteve za objekte po takrat veljavnih predpisih, objekt ni bistveno spremenjen in je enake namembnosti kot določeno v gradbenem dovoljenju, itd.)
  2. objekti, zgrajeni pred letom 1968 se lahko legalizirajo enako kot v obdobju veljave starega zakona ZGO-1 (domneva pridobljenega uporabnega dovoljenja za objekte, zgrajene pred l. 1968, objekte GJI – zgrajene pred osamosvojitvijo RS, enostanovanjske stavbe z izdanim GD ter nekatere obrambno – zaščitne objekte, ki se še naprej lahko legalizirajo kot določeno v ZGO-1)
  3. Legalizacija objektov daljšega obstoja, zgrajenih pred 1. 1. 1998, ki so brez gradbenega dovoljenja in od l. 1998 obstajajo v enakem obsegu in enake namembnosti, so evidentirane v katastru stavb, da je izkazana pravica graditi (lastništvo/stavbna pravica investitorja, itd.), da objekt ni nevaren, itd; potrebno je plačilo uzurpacije in degradacije prostora ter komunalni prispevek; pridobivanje mnenj ni potrebno, postopek je poenostavljen, skladnost objekta s prostorskimi akti se ne ugotavlja; izdaji gradbenega dovoljenja je dodano varovalo, ki določa, da je gradbeno dovoljenje in uporabno dovoljenje takega objekta izdano pogojno in se lahko v prihodnosti razveljavi (če ni primernih milejših sredstev) zaradi npr. nevarnosti objekta za okolico, itd. Objekti s tako pridobljenim gradbenim dovoljenjem se smatrajo, da imajo pridobljeno tudi uporabno dovoljenje.
  4. Legalizacija objektov po predpisih, ki so veljali v času gradnje objekta je namenjena objektom, zgrajenim po vključno 1. 1. 1998 in pred uveljavitvijo GZ (vsaj do vključno faze grobih zidarskih del). Vloga za tako legalizacijo se lahko vloži le do 17. 11. 2022.  Objekti s tako pridobljenim gradbenim dovoljenjem se smatrajo, da imajo pridobljeno tudi uporabno dovoljenje.

OPOMBA: objekti z vplivom na okolje oz. objekti, za katere bi bilo potrebna presoja sprejemljivosti, zgrajeni pred 30. 4. 2004, ni možno legalizirati , saj bi z legalizacijo takih objektov RS kršila evropske predpise (Direktive o presoji vplivov na okolje ter habitatne direktive) tvegala tožno Evropske komisije na Sodišču EU.

V Sloveniji lahko najdemo veliko objektov, ki so zgrajeni brez gradbenega dovoljenja; njihovi lastniki so v prekršku in zaradi tega ne morejo objekta uživati brez pravnih zadržkov. V takem primeru preučim ali je možna legalizacija objekta in jo izpeljem skladno z veljavnimi predpisi.

PROJEKT ZA IZVEDBO (PZI)
  • izpolnjeni predpisani obrazci in priloge po GZ
  • vodilni načrt arhitekture (tehnični prikazi – načrti, sheme, detajli; izkazi, elaborati, popis del in materijala)
  • ostali načrti (projektanti ostalih strok)

Z dobrim PZI se natančno predvidi velikost investicije, porabo materijala in časa za izgradnjo objekta in investitorju močno olajša nadzor nad vsemi udeleženci pri gradnji. PZI je obvezen na gradbišču. Obsega vse arhitekturne načrte, sheme oken in vrat ter detajle objekta (od merila 1:50 do 1:5), tehnično poročilo z opisanim načinom ter tehnologijo gradnje, izkazanimi ustreznimi bistvenimi zahtevami objekta s požarnimi izkazili, gradbeno fiziko, izkazili o prezračevanju, zaščiti pred hrupom v stavbah, itd.; del PZI je tudi popis gradbeno-obrtniških del in materijala, po katerem se pridobivajo ponudbe izvajalcev. Poleg vodilnega načrta arhitekture se izdela tudi ostale načrte projekta PZI (strojne / elektro instalacije, gradbene konstrukcije itd.)

 

OPOMBA: če je projekt proizvod, se lahko načrti PZI nadomestijo s tehnično dokumentacijo proizvoda, ki jo izdela proizvajalec proizvoda, če gre za objekt, ki je kot celota proizvod, dan na trg v skladu s predpisi, ki urejajo splošno varnost proizvodov in so zanj bistvene zahteve že dokazane s tehnično dokumentacijo proizvoda.

 

ODSTRANITEV OBJEKTA: za izvajanje odstranitve zahtevnega / manj zahtevnega objekta je potrebno izdelati dokumentacijo PZI po Pravilniku o podrobnejši vsebini dokumentacije in obrazcih, povezanih z graditvijo objektov (po katerem so povzeti vsi opisi o izdelavi dokumentacije na tej spletni strani).

PROJEKT IZVEDENIH DEL (PID)
  • izpolnjeni predpisani obrazci in priloge po GZ
  • vodilni načrt arhitekture
  • ostali vodilni načrti (strojne/elektro instalacije, gradbene konstrukcije itd.)
  • izkazi

Na podlagi PID se izda uporabno dovoljenje; v primerih, da se uporabno dovoljenje podeljuje zahtevnim objektom ipd., je potreben tudi tehnični pregled objekta. V primeru, da se izvedeno stanje ne sklada z DGD vendar pri gradnji ni prišlo do bistvenih sprememb, se vse spremembe tudi popiše v PID.